Razstave

Zgodovino gradijo ljudje in njihove izkušnje, vedenja, ki so neposredno pripomogli k razvoju in nastanku današnje družbe. Številne najdbe pričajo, da so na ozemlju, kjer sedaj živijo Slovenci, v preteklosti živela tudi druga ljudstva.

Kdo smo in od kod prihajamo? Predmete z območja Slovenije, ki sodijo v sam vrh svetovne kulturne dediščine, bomo prikazati obiskovalcem in jim vtisnili v spomin dediščino vsakdanjega življenja. Ravno muzeji in njim podobne organizacije so tisti, ki danes hranijo vso našo zgodovino in nam bodo z delčkom zgodovine in s svojimi zbirkami popestrili program na največjem sejmu zbirateljstva Collecti.

RAZSTAVA:

SLOVENSKO PRIMORJE IN ISTRA 1945-1947
filatelistična razstava

24 listov z znamkami in potovalnimi pisemskimi ovojnicami ali karticami v letih 1945-47, tako cone A kot B.

PRIPRAVLJA: dr. Veselko Guštin, FZS

Pokazane bodo vse znamke, ki so se uporabljale na ozemlju cone A in cone B Slovenskega Primorja in Istre v letih 1945-47 in je danes del Republike Slovenije. Poseben poudarek bo na znamkah, ki jih je risal Oražem.

Foto: Znamke po osnutkih Miroslava Oražma, 1945

ORIGINALNI OSNUTKI ZNAMK ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN ISTRO 1945 MIROSLAVA ORAŽMA
filatelistična razstava

Na razstavi bo pokazanih 10-15 osnutkov neizdanih znamk in 10-15 skic izdanih znamk. Prikazane bodo tudi skice denarja.

PRIPRAVLJA: dr. Veselko Guštin, FZS

Na razstavi bodo prvič predstavljeni vsi osnutki neizdanih znamk (“priključitev”, noše, galeb), ki jih je izdelal slikar Miroslav Oražem v maju 1945. Na osnovi “programa”, ki ga je poslala Poštna direkcija v Ljubljani 7. junija 1945, je začel pripravljati znamke za Slovensko Primorje in Istro. Tu so prav tako prvič pokazani originalni osnutki neizdanih znamk /zmaga, Trst, kmečki par, smokva) in originalne skice desetih poznanih znamk cone B Slovenskega Primorja in Istre v letu 1945.

Foto: Prvič v javnosti prikazan osnutek neizdane znamke “zmaga” Miroslava Oražma, 1945.

OD TRSTA IN ISTRE DO TRIGLAVA 1943-1954
filatelistična razstava

Zbirka vsebuje 84 listov A4, na prvem listu je uvod v zbirko, na drugem listu sta 2 mala barvna zemljevida, prvi s stanjem 12.6.1945 – 15.9.1947, drugi pa 16.9.1947 – 25.10.1954

PRIPRAVLJA: Branko Morenčič, FD dr. Franc Marušič, Nova Gorica

Zbirka vsebuje poštne pošiljke v navedenih obdobjih na Primorskem. Ob propadu Kraljevine Italije jePrimorska postala del Italijanske socialne republike (RSI), ki je postala vazal nemške okupacijskevojaške oblasti, t. j. novo osnovane dežele Alpenvorland, kjer so bile v prometu tudi nemške znamke.To se je odrazilo tudi pri poslovanju pošt in izdajo znamk s pretiskom Repubblica Sociale Italiana inustreznih novih znamk, vendar so bile do konca vojne še vedno v prometu tudi italijanske nepretiskane znamke. Na osvobojenih delih Primorske je bila organizirana partizanska poštna službabrez znamk.Ob osvoboditvi Primorske so partizanske enote najprej osvobodile Trst, kmalu nato pa so se v Tržiču(Monfalcone) srečale z angloameriškimi silami. Z Beograjskim sporazumom 9. junija 1945 soPrimorsko razdelili v cono A AMG-VG, ki je obsegala področje Trsta, Goriški Kras, Gorico in desnostran Soče od Kanala navzgor, ostali del Primorske pa je bil vključen v cono B VUJA ali VUJNA. V coniA so bile v prometu znamke italijanske kraljevine in znamke italijanske socialne republike s pretiskomAMG-VG, v coni B pa nove znamke z navedbo ISTRA SLOVENSKO PRIMORJE in podobno v hrvaščini. Vconi B so se še precej časa uporabljali italijanski poštni žigi iz katerih je bila izklesano ime prejšnjeprovince.Obe coni sta trajali do 15.9.1947, ko je bila večina cone B priključena Jugoslaviji, večina cone A paItaliji. Tedaj je bila za Trst z okolico formirana nova cona v okviru angloameriške vojaške uprave AlliedMilitary Government –Territorio Libero Triestino (AMG-TLT). Del Istre od Ankarana do novigradskegazaliva pa je bil vključen v cono B pod vojno upravo jugoslovanske armade (STT VUJA, Svobodni tržaškiteritorij Vojna uprava jugoslovanske armade). V obeh conah, predvsem v AMG-TLT so bili vsaj še vprvem letu še vedno v uporabi italijanski poštni žigi, v coni B pa so jih že zamenjavali. Ukinitev obehcon je bila 25.10.1954, cona A je pripadla Italiji, cona B pa Jugoslaviji.

Foto: Filatelistični material iz obdobja 1945 in 1946 povojnega časa, ki je za primorsko filatelijo zelo pomemben.

JULIJSKA KRAJINA – CONA B – 1945-1947
filatelistična razstava

18 listov A4 ali 17 listov A4 in 1 list A3, 1 zemljevid A3 formata ali print na A4, poleg tega obsega 12 pisem, 6 razglednic, 2 dopisnice in 8 odrezkov.

PRIPRAVLJA: Mitja Jančar – Filatelistično numizmatično društvo Piran, Portorož

Pregled poštne zgodovine v Julijski krajini od kapitulacije Nemčije do podpisa Pariške mirovne pogodbe. Poudarek je na Slovenski Istri in deloma Postojni.

Vzporedno z navadno pošto, je na tem območju delovala tudi vojaška pošta. Na razglednici je odtisnjen samo cenzurni žig štaba IV. armade. V besedilu razberemo, da je bila poslana 16. julija 1946 in da je bil v Portorožu nameščen štab 26. divizije IV. armade. Žig cenzure je edini dokaz, da je potovala.

Ovitek prvega dne 15. 8. 1945. Na ovitku so prve štiri Oražmove znamke. Poštni urad ni bil v jami, temveč na ploščadi pred jamo.

Na ovitku je odtisnjen ovalni žig (P./PAGATO) in z roko napisan znesek 4 lire.

Nespremenjeni poštni predpisi iz italijanskega obdobja. Pismo je bilo poslana kot službena pošta – poštnine prosto.

Prvi dan uporabe te dopisnice je 11. julij 1940. Italijanska pošta jo je namenila za poštni promet z njihovim okupiranim ozemljem v vzhodni Afriki (Etiopija, Eritreja in Somalija). Dopisnica je bila poslana 13. marca 1946 iz Postojne v Trst. So pa jo akceptirale poštne uprave Cone B in Cone A.

Prednja in zadnja stran. Pismo poslano z okraja na krajevni odbor 27. 6. 46 se je vrnilo nazaj v Koper. Poštni uslužbenec je na hrbtno stran pisma zapisal, da pisma ni mogel vročiti zaradi nepoznavanja slovenskega jezika.

Prednja in zadnja stran. Težave s poimenovanjem krajev. Te je povzročil sveti Peter. Pismo so 5. 5. 47 poslali v Sv. Peter.

TRADICIJE NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA NA SLOVENSKEM
filatelistična razstava

PRIPRAVLJA: Tone Simončič, FZS, Filatelistično društvo Ljubljana

Posebnosti NOB na območju Slovenije, partizanska pošta, pošta med okupacijo, Dražgoška bitka, Ljubljana v žici, partizanski kurirji, enote.

PUSTNE MASKE NA SLOVENSKEM
filatelistična razstava

PRIPRAVLJA: Tone Simončič, FZS, Filatelistično društvo Ljubljana

16 pol z motivi mask v filateliji /znamke, razglednice, pisma – celine) od Brkinškega škoromata, Vrbiške šjeme, Šelme, Maškare do Pelelinov.

LJUDSKE NOŠE NA SLOVENSKEM
filatelistična razstava

PRIPRAVLJA: Tone Simončič, FZS, Filatelistično društvo Ljubljana

16 pol: znamke, pole, razglednice, maksimum karte, pisma. Motivi noš: od Istre, Pohorja, Koroške, Smlednika, Ljubljane.

SLOVENSKA KULINARIČNA TRADICIJA
filatelistična razstava

PRIPRAVLJA: Tone Simončič, FZS, Filatelistično društvo Ljubljana

16 pol – prikaz slovenske kulinarike po območjih, zaščitena označba porekla, zajamčena geografska označba. Zaščiteni kmetijski pridelki in živila, zajamčena tradicionalna posebnost (potica, klobasa, teran, cviček, prekmurska gibanica). Filatelistične oblike: znamke dvojčki, pisma z žigi prvih dni.

KULINARIČNA DEDIŠČINA NA SLOVENSKEM
filatelistična razstava

PRIPRAVLJA: Tone Simončič, FZS, Filatelistično društvo Ljubljana

16 pol filatelističnih izdelkov na temo kultura: filharmonija, Tartini, brata Avsenik, kozolec, Idrijski kamšt, klavže, Sveto pismo – Dalmatinova biblija, katekizem, protestantizem, reformacija, ljudsko praznocverje, Kresnik, Martin Krpan, dr. France Prešeren, Zdravljica.

SLOVENSKO KULTURNO IZROČILO
filatelistična razstava

PRIPRAVLJA: Tone Simončič, FZS, Filatelistično društvo Ljubljana

16 pol: znamke, bloki, pisma, maksimum karte, kopije rokopisov (Brižinski spomeniki, Celovški rokopis, Stiški rokopis, arheološke najdbe: piščal, leseno kolo, bronasto bodalo z Iga, Ogrlica iz steklenih jagod, Emona, Ilirsko kraljestvo, Ptuj in kurenti, Celjski knezi in strop, Sveti Hieronim, Negovske čelade, Karantanija, Slovenščina na Gosposvetskem polju).

NAŠA SLOVENIJA – GEOGRAFSKE POSEBNOSTI
filatelistična razstava

PRIPRAVLJA: Tone Simončič, FZS, Filatelistično društvo Ljubljana

16 pol: pole, znamke, ovojnice. Geos, Robidišče, Ajdovski zid, Claustra Alpinum Iuliarum, Damelj, Benica, Budinci, Geopark Karavanke, Triglav, gozdovi, narodni parki, Bled/pletna, kremna rezina, Vinska trta, soline, klif, naravno zlat, Vulkan, najdebelejši oreh, slovenščina, jame, presihajoče jezero, Vilenica,…

COLLECTA V FILATELIJI

PRIPRAVLJA: Tone Simončič, FZS, Filatelistično društvo Ljubljana

Mednarodni sejem zbirateljstva Collecta je edini tak sejem, ki ima tudi svojo filatelistično zbirko. Obvsakem sejmu izide namreč vrsta filatelističnih izdelkov, v glavnem spominski ovitek prvega dne,priložnostni poštni žig, osebne znamke, razglednice, maksimum karte itd. Collecta se lahko pohvali,da je prva leta izdajala po eno, kasneje pa že po tri različne osebne znamke. Oblikovalci filatelističnihizdelkov so priznani oblikovalci, zato ni čudno, da je večina teh izdelkov kmalu pošla. Ob odprtjusejma predstavimo že ob vhodu v razstavni prostor večino filatelističnih izdelkov, od prvega dozadnjega sejma. Ta del razstave sodi v »železni« program razstav.

TRST, REKA, ISTRA IN SLOVENSKO PRIMORJE
filatelistična razstava

Provizoriji in redne znamke (1945-1946)

PRIPRAVLJA: Peter Suhadolc, SFK “Lovrenc Košir”, Trst

Namen razstave je prikazati, s pomočjo znamk in pretiskov, začasne in redne izdaje za po drugi vojni osvobojeno območje pod upravo jugoslovanske vojske. Poudarek je na množici napak pri tisku in pretiskih znamk. Prikazana je tudi poštna uporaba teh znamk.

PROTESTANTIZEM NA ZNAMKAH IN DENARJU
filatelistična razstava

Zbirka nastala ob 500. letnici protestantizma.

PRIPRAVLJA: Jože Nemec, Filatelistično društvo Maribor

Na razstavnem eksponatu, ki je pričel nastajati ob 500. obletnici protestantizma je prikazan razvoj tega gibanja. Prvi sklop je posvečen začetniku gibanja Martinu Lutru, drugi pa pomembnim zgodovinskim dogodkom povezanih s tem gibanjem. V tretjem sklopu so prikazane osebnosti, ki so povezane s tem gibanjem, v četrtem pa protestantske cerkve. Sledijo še znamke posvečene raznim sodobnim protestantskim dogodkom. Posebno poglavje pa je posvečeno slovenskemu protestantizmu.

PARK VOJAŠKE ZGODOVINE PIVKA – KJER SO MEČE PREKOVALI V LEMEŽE
fotografska razstava

PRIPRAVLJA: Boštjan Kurent in Ana Čič – Park vojaške zgodovine Pivka

Fotografska razstava prikazuje razvoj današnjega Parka vojaške zgodovine od nastanka nekdanjih vojaških kasarn ter njihovo burno zgodovino do danes enega največjih muzejskih kompleksov te vrste v državi in bližnji soseščini. Prikazana je korenita transformacija s katero je v 15. letih iz opustošenih vojašnic nastal sodoben, urejen  in dinamičen  muzejski kompleks, katerega zbirka zajema vojaško  obdobje od prazgodovine do sodobnosti.

PARK VOJAŠKE ZGODOVINE PIVKA
razstava tovornega vozila

PRIPRAVLJA: Boštjan Kurent in Ana Čič – Park vojaške zgodovine Pivka

Tovorno vozilo AR-55 je za potrebe JNA na podlagi licence italijanskega Fiata proizvajala tovarna Zastava iz Kragujevca. Gre za terensko vozilo s pogonom na vsa štiri kolesa, ki je bilo robustno in izjemno uporabno v številnih vlogah in izvedenkah. Leta 1974 so v JLA pričeli uvajati “novo kompanjolo” FIAT 1107, vendar so izkušnje enot pokazale, da je novo vozilo za razliko od starega manj zanesljivo in izjemno občutljivo na grob teren ter udarce.

ŠENTJAKOBSKIH 100
arhivska razstava

Razstava ob prihajajoči 100. obletnici Šentjakobskega gledališča v Ljubljani.

PRIPRAVLJA: Antikvariat Glavan, Zavod Kultura in prosveta. Priprava gradiva: Katarina Batagelj

Šentjakobsko gledališče v Ljubljani je najstarejše ljubiteljsko repertoarno gledališče v srednji Evropi, ki deluje nepretrgoma od leta 1920. V tem času je bilo odigranih mnogo predstav, krstnih in praizvedb, uspešnic in avantgardnih gledaliških iger. Iz tega gledališča so izšli mnogi znani slovenski igralci (npr. Stane Sever, Frane Milčinski, Metka Bučar, Saša Pavček, Barbara Cerar, Jurij Zrnec, Nataša Barbara Gračner …) Še vedno pa v njem ustvarjajo ljubitelji, člani, ki so v »dnevnem« življenju študentje, zaposleni, podjetniki, uradniki, zvečer pa vstopijo v svoje vloge na šentjakobskem odru.

SLOVENSKO NARODNO PREBUJANJE V LUČI NUMIZMATIKE
numizmatična razstava

Numizmatično društvo Slovenije bo predstavilo narodno prebujanje Slovencev v času od taborskega gibanja 1868 do osamosvojitve 1991 z numizmatičnim materialom, razglednicami, faleristiko in drugimi zbirateljskimi predmeti.

PRIPRAVLJA: NUMIZMATIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE

Zadnjih 152 let je bilo za Slovence obdobje resničnega narodnega preporoda in vzpona ter pomembnih in prelomnih zgodovinskih trenutkov. Od taborskega gibanja leta 1868 pa vse do slovenske osamosvojitve in samostojne države ,se je dejansko odvijala zgodovina slovenskega naroda v vsej svoji veličini. Taborsko gibanje, boji za slovenski jezik, kulturo in šolstvo, prva in druga svetovna vojna, majniška deklaracija, propad Avstroogrske in priključitev k novonastali državi SHS, pa okupacija in narodnoosvobodilni boj, združitev v Jugoslavijo ter kasneje ponovna borba za slovenski jezik, kulturo, človekove in državljanske pravice v njej, vse do osamosvojitve Republike Slovenije in vojne za Slovenijo pred 30 leti (in še bi lahko naštevali). Vse to so ključni mejniki za našo slovensko zgodovino. Osamosvojitev, ki je predstavljala vzpon našega naroda v samostojno državo, se je dejansko odvijala pred našimi očmi. Vsi ti prelomni trenutki pa so danes najbolje ohranjeni na drobnih zgodovinskih predmetih, ki jih želi predstaviti naše društvo, saj so bili ti predmeti (kovanci, bankovci, medalje, znaki, značke, razglednice, fotografije, letaki,broške,…) množični (čeprav so dandanes nekateri zelo redki), ljudje pa so si jih spravili za spomin in jih hranili kot največje dragocenosti. Numizmatično društvo Slovenije bo na letošnji Collecti tako predstavilo narodno prebujanje Slovencev v času od taborskega gibanja 1868 do osamosvojitve 1991 z numizmatičnim materialom, razglednicami, faleristiko in drugimi zbirateljskimi predmeti.

155 LET OD ODKRITJA MINERALA ZOISITA
razstava mineralov

Vzorci minerala zoisita, tiskano in slikovno gradivo.

PRIPRAVLJA: Miha Jeršek, Prirodoslovni muzej Slovenije

Vojko Pavčič, Društvo prijateljev mineralov in fosilov Slovenije

Na Svinški planini, danes na avstrijskem Koroškem, so pred 150 leti odkrili nov mineral. Prvotno so ga imenovali saualpit (Saualpe), leta 1805 pa so ga v čast baronu Sigismondu (Žigi) Zoisu imenovali zoisit. Tipske vzorce tega minerala hrani Prirodoslovni muzej Slovenije v Ljubljani. V sredini sedemdesetih let 20. stoletja so v Tanzaniji odkrili vijoličasto modre draguljarske različke zoisita in jih poimenovali tanzanit. Zelen zoisit je skupaj z rubinom in rogovačo v kamnini aniolit, ki so jo našli v Keniji in Tanzaniji. Zoisit s primesjo mangana je rožnat in se imenuje thulit po nahajališču na Norveškem. Zoisit je najden tudi v Sloveniji, na Pohorju. Običajno je brezbarven ali bel v eklogitu, redko pa rožnat, kot na primer v kamnolomu Donik, prav tako na Pohorju.

Foto:

1. Porfiroblasti rubina, zoisit, rogovaca v aniolitu – Tanzanija.
2. Porfiroblasti rubina, zoisit, rogovaca v aniolitu – Tanzanija, osvetljen s 365 nm UV svetlobo.

JAPONSKA IN SAMURAJI

družinska zbirka

PRIPRAVLJA: Zmago Jelinčič Plemeniti – zasebna zbirka

Japonska, dežela vzhajajočega sonca je po svetu poznana po svojih posebnih borcih, samurajih. Glavno in tudi najbolj znano  orožje je bila sablja katana, z ostrino na eni strani. Poseben način kovanja, tako da se je jeklena plošča večkrat, tudi do več 100 krat preložila in nato kovala naprej, je dal tej sablji prožnost in trdnost, na klini pa je zato viden valoviti vzorec. Ročaj, ki ga je od ostrine ločil kovinski ščitnik tsuba, je bil navadno oblečen v kožo morskega psa, kakor tudi nožnica. Enako velja tudi za kratko sabljo ali nož, imenovan tanto. Mnoge japonske knjige so opisovale samuraje in njihovo življenje, tako knjiga iz obdobja Gearoku (lahko tudi starejša) iz leta okoli 1680. Na 270 straneh in na 23 slikah (vse tiskano iz lesenih plošč) prikazuje in opisuje samuraje bojih. v borbi z velikansko stonogo, ritualni samomor sepuku in še mnogo (desno spodaj). Druga knjiga je natisnjena na enak način, pri tiskarju Hukuasiu (Bunka 6, kar pomeni leto 1806) na 60 straneh in z 11 lesorezi. (levo zgoraj).

Foto: osebna zbirka

NUMIZMATIČNE RAZGLEDNICE

družinska zbirka

PRIPRAVLJA: Zmago Jelinčič Plemeniti – zasebna zbirka

V začetku 20. stoletja, nekako med leti 1905 in 1910, je začelo Svetovno poštno združenje izdajati razglednice z natisnjenimi kovanci posameznih držav in poleg njih če zastavo dotične države. Tisk je bil v globoki tehniki, tako da je imel vsakdo na dotik občutek kovance, poleg tega pa so bili zlatniki upodobljeni v zlati barvi, srebrniki v srebrni, bakreni drobiž pa v bakreni barvi. Ob vsakem kovancu je tudi pojasnjevalni zapis za kakšno nominalo gre. Na sprednji strani je natisnjeno tudi menjalno razmerje prikazanih kovancev do glavnih evropskih valut. Kadar je imela kakšna država večje število kovancev kot jih je šlo na eno razglednico, so jih natisnili več. To se lepo vidi pri Japonski, kjer so na eni razglednici zgolj zlati jeni, na drugi pa srebrni jeni, seni in rin. Vsaka od razglednic ima tudi različno zastavo, ena cesarsko in ena vojaško.  Natisnjenih je bilo več serij razglednic, serije pa se med seboj v določenih podrobnostih razlikujejo. Razglednica ki izstopa levo zgoraj,je bila  izdana  ob obletnici vladanja Franca Jožefa, leta 1908.

EDEN IZMED NAJVEČJIH BISEROV SLOVENSKEGA JEZIKA

družinska zbirka

PRIPRAVLJA: Zmago Jelinčič Plemeniti – zasebna zbirka

Ena od najsvetejših relikvij slovenskega naroda, Biblija tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmazhena skuzi Iuria Dalmatina, Anno MDLXXXIII, na levi original, na desni faksimile iz leta 1968, ko so slovensko zgodovino še cenili. Danes je slovenska kulturna dediščina, še posebej za naše »kulturne« ustanove skupaj z ministrstvom za kulturo, nekaj obskurnega. Namerno zaničevanje vsega slovenskega, v veliki meri dirigirano s strani od države vodenih in kontroliranih multikulturističnih gibanj, je tako obširno, da tudi ta knjiga ne zanima nikogar. Na svetu je okoli 80 primerkov te knjige, popolnih z vsemi stranmi oziroma listi pa le okoli 10.  Morda pa bomo svoje dragotine čez čas hodili gledat v tuje prestolnice, doma pa bodo kraljevale instalacije s fauničnimi izbruhi.

LUBI SLOVENCI

PRIPRAVLJA: Andrej Šemrov, Numizmatični kabinet Narodnega muzeja Slovenije

O mejnikih slovenstva zelo radi govorimo. O tem razpravljajo politiki, zgodovinarji, v zbirkah pa se ohranijo predmeti in zapisi, ki dogajanja v preteklosti močno zaznamujejo. Slovenci smo na poti v samostojnost živeli v več državah, službovali v več vojskah in služili tujcem – danes živimo samostojno v svoji državi. Predmeti, ki so zaznamovali dogajanja v preteklosti, pa kažejo veliko željo in moč po želji imeti in živeti v današnji Republiki Sloveniji.

FOTO: Srebrna spominska medaljica Lunder – Adamič / Ljubimo se

SLOVENCI SKOZI ČAS IZ ZBIRKE NANIJA POLJANCA, LJUDSKI MUZEJ ROGAŠKA SLATINA

PRIPRAVLJA: Nani Poljanec – Ljudski muzej Rogaška Slatina

Znamenite osebnosti, njihovi podpisi in osebni predmeti iz zbirke Ljudskega Muzeja Rogaška Slatina.V Filografski zbirki, zbirka originalnih podpisov Ljudskega muzeja Rogaška Slatina, ki se nahaja vMuzeju Anin dvor v Rogaški Slatini so v stalni zbirki na ogled številni podpisi in osebni predmetiznamenitih Slovenk in Slovencev. Ljudski ustvarjalec Nani Poljanec je iz tega področja izdal tudi prvoknjigo leta 2008. Na razstavi Collecta 2020 predstavljen del te zbirke: Žepna ura in dopisnica AntonaAškerca, osebna izkaznica Franja Malgaja, malo umetniško delo Romana Uranjeka, ura in podpisJolande Čeplak, torbica in zbirka pesmi Mile Kakčič, podpis oblikovalca Milenka Liculja, podpisangovor Danila Turka iz otvoritve KSEVTa v Vitanju, podpis Ite Rine, posvetilo, pipa in vizitka DemetraBitenca, podpis in gumb iz telovnika Fredija Milerja …

FOTO: Identitatskarte / osebna izkaznica; Franja Malgaja izdana na Dunaju, 27. marca 1913. Zbirka
LMRS

UPORABA POSEBNO IZDANIH ZNAMK V CONI B JULIJSKE KRAJINE IN CONI SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA

filateslistična razstava

PRIPRAVLJA: Damir Novaković, HFS, Rozal Philatelic Society, London

Zbirka pisem iz navedenega področja razstavljena  na 96 listov formata A4.

ZGODOVINA IN RAZVOJ SLOVENSKE POLICIJE

arhivska razstava

Od orožnika do policista

PRIPRAVLJA: Muzej slovenske policije in upokojeni policist Štefan Abraham

Ogledali si boste lahko razvoj policije skozi zgodovinska obdobja, ko so za varnost pri nas skrbeli različni varuhi javnega reda. Na ogled bodo postavili uniformo orožnika iz Avstro-ogrske monarhije, uniformo miličnika iz Jugoslavije, delovno uniformo, ki so jo miličniki nosili med osamosvojitveno vojno in uniformo sodobnega policista. Razstavo bodo popestrile ročno izdelane makete nekdanjih in sodobnih vozil ter plovil slovenske policije, ki kažejo razvoj policijskega voznega parka in flote, pa tudi oprema varuhov javnega reda iz različnih obdobij.