Razstave

TEMATSKA RAZSTAVA ``UMETNOST``

Tematska razstava se nahaja v dvorani B2, razstave so razporejene po abecednem redu.

COLLECTA V FILATELIJI
PRIPRAVLJAJO: Tone Simončič, FZS, Filatelistično društvo Ljubljana

Mednarodni sejem zbirateljstva Collecta je menda edini tak sejem, ki ima tudi svojo filatelistično zbirko. Ob vsakem sejmu izide namreč vrsta filatelističnih izdelkov, v glavnem spominski ovitek prvega dne, priložnostni poštni žig, osebne znamke, razglednice, maksimum karte itd. Collecta se lahko pohvali, da je prva leta izdajala po eno, kasneje pa že po tri različne osebne znamke. Doslej je izšlo 22 znamk in blok z eno znamko, ki ga je izdala Pošta Slovenije. Oblikovalci filatelističnih izdelkov so priznani oblikovalci, zato ni čudno, da je večina teh izdelkov kmalu pošla. Ob odprtju sejma predstavimo že ob vhodu v razstavni prostor večino filatelističnih izdelkov, od prvega do zadnjega seja. Tako beležimo že prek 150 izdelkov, posvečenih Collecti. Ta del razstave sodi v »železni« program razstav.

NUMIZMATIKA IN VESOLJE
PRIPRAVLJATA: Janez Andrejc, Numizmatično društvo Slovenije

Razstavil in predstavil bom nekaj bankovcev in kovancev, ki so kakor koli povezani z odkrivanjem vesolja, prvim poletom v vesolje in pristankom na luni. Prav tako bo razstavljen časopis – posebna izdaja Dela ob prvem pristanku na luni iz leta 1969 … Aprila 1961 je Jurij Aleksejevič Gagarin v vesoljskem plovilu VOSTOK 1 uradno kot prvi človek poletel nad Zemljinim ozračjem okoli Zemlje. Od takrat naprej predstavlja vesolje neskončne možnosti za raziskovanje in z vsakim novim odkritjem in pomembnim dogodkom različne države izdajajo numizmatični material, ki obeleži te dogodke za večno …

OD IKARA DO VESOLJSKE POSTAJE
Predmeti so iz zbirk Numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije
PRIPRAVLJA: Bojan BRAČIČ

Časovni pregled človekovega osvajanja vesolje od mitov in prvih poletov z baloni in letali, do znanstvenikov, ki so pomembno vplivali na razvoj raketne tehnike in vesoljskih plovil. Prikazani so vesoljski programi in astronavti od Sputnika do mednarodne vesoljske postaje.

MATEMATIKI, FIZIKI, KEMIKI IN BIOLOGI
PRIPRAVLJA: Bojan BRAČIČ

Zbirka prikazuje časovni pregled raziskovalcev s področja naravoslovnih znanosti po posameznih znanstvenih disciplinah in opis njihovih najpomembnejših odkritij.

VERIGARJI
Osebna zbirka zbiratelja
PRIPRAVLJA: Bojan BRAČIČ

Zbirka znamk in nekaj poštnih dokumentov, ki prikazujejo uporabo verigarskih znamk.

ALAN FORD
Že petdeset let z nami
PRIPRAVLJATA: Antikvariat Glavan, Zavod kultura in prosveta

Letos maja bo kultni strip Alan Ford praznoval svoj 50. rojstni dan. Ob tej priložnosti pripravljamo razstavo originalnih stripovskih tabel v Narodni galeriji. Na Collecti pa se bomo z razstavo spomnili, da so tudi stripi zbirateljsko zanimivi. Več o razstavi na www.alanford.si.

LETO 2019, POLNO OBLETNIC
PRIPRAVLJA: Dr.Veselko Guštin

V okviru razstave obeležujemo 100 let »verigarjev«, 200 let smrti Valentina Vodnika, 100 let pomožnih izdaj na Primorskem, 75 let izkrcanja v Normandiji, 50 let prega sprehoda po Luni, 100 let priključitve Prekmurja k Jugoslaviji, 100 let začetka potovanja Alme Karlin, 100 let Univerze v Ljubljani in drugo.

MEHANSKI KALKULATORJI
Stare računske naprave in pripomočki.
PRIPRAVLJATA: Fakulteta za računalništvo, informatiko v Ljubljani (pripravil: dr. Veselko Guštin)

Komaj polovica stoletja je minila, ko smo vse te naprave še vsakodnevno uporabljali. Danes pa so del pozabljene in nepoznane zgodovine.

TUDI TO ZBIRAMO
PRIPRAVLJA: Tone Simončič, FZS, Filatelistično društvo Ljubljana

Mednarodni sejem Collecta je sejem zbirateljev številnih predmetov. Ta razstava prikazuje na 120 polah A-4 velikosti v 11 oknih številne tematike, ki so postale prava strast nekaterih zbiralcev. Naj omenimo nekaj zbirk: Pravi in reklamni bankovci, bančne pasice in vrečke, bedži, bomboni, obročki cigar. Čaji, članske izkaznice (filatelistične), čokoladice, deklaracije na sadju, dopisnice (slovenske, jugoslovanske), doplačilnice v poštnem prometu, poštne etikete »R« – priporočena pošta, Etikete – samolepilne, exlibrisi, filatelistični eseji, gramofonske plošče – zgoščenke, horoskop, izkaznice raznih organizacij, knjižne kazalke, kolkovani dokument, maksimum karte, našitki, numizmatično pismo, obeski za ključe, obveznica ljudskega posojila, osebne kartice, osvežilci zraka, Pepelke, pet minut za pesmico – note z besedilom, pijače (Vode, Mineralne, Cockta, Penine, Likerji, Žgane pijače), pisma (poštne celine, navadna, vrednostna, amerikanke), piškotki, podstavki za pivo in skodelice, poster Stamps (reklamne znamke), prtički, piškotki, razglednice (reklamne, posebnih oblik, šaljive), Risarski pripomočki, samolepilne nalepke, Sadje – deklaracije, sličice živali, sličice zastav, slogan – flam, šolski urniki, telefonske kartice, tobak za pipo, vinjete, vizitke, vrečke za sladkor, vrvice, vstopnice za prireditve, vžigalične škatlice, zbirke – razne, zdravila – škatlice, značke, znamke (verigarji, posebne oblike, nekdanje dežele, portovne, iz furnirja in lesa), zobomeri (filatelistični), zobotrebci, ženski robčki, žepni koledarčki, žigi društev …

PRVI SLOVENSKI IZUMITELJI S PATENTI
Predmeti udeleženca Soške fronte
PRIPRAVLJATA: Tone Simončič, FZS, Filatelistično društvo Ljubljana

Številni slovenski znanstveniki so delovali na slovenskem prostori. Predvsem izumitelji so pomembno zaznamovali tudi evropski prostor. Oblikovali so tehnično dediščino. Ker so se svojih odkritij zavedali, so jih ustrezno zavarovali s patenti. V bazi Evropskega patentnega urada – Espavenet lahko najdemo tudi podatke o slovenskih izumiteljih. Ta zbirka vsebuje prek 100 milijonov patentnih dokumentov. Vsi izumitelji so lastniki enega ali več patentov. Prvi je bil podeljen Janezu Puharju leta 1895. Naš pregled vključuje ducat zanimivih Slovencev, ki so zasloveli s svojimi izumi in patenti tudi izven domovine.

ZNANOST IN TEHNIKA
PRIPRAVLJATA: Tone Simončič, FZS, Filatelistično društvo Ljubljana

Več slovenskih izumiteljev je dobilo častno mesto tudi v filateliji. Nobelovce so nekatere države počastile s posebnimi spominskimi izdajami filatelističnih izdelkov. Omenjamo jih po panogah, za katere podeljujejo Nobelove nagrade: medicina, fizika, književnost, kemija ekonomija in mir. Posebno mesto in številne filatelistične izdelke so dobili Henry Dunant (Rdeči križ), Albert Einstein (splošna relativnostna teorija), Albert Schweitzer (mir), dr. Robert Koch (odkril bacile antraksa, tuberkuloze, kolere – je utemeljitelj cepljenja) je prejemnik Nobelove nagrade za medicino oz. fiziologijo.

VALENTIN VODNIK (1758 – 1819), RAZSTAVA OB 200-LETNICI NJEGOVE SMRTI
PRIPRAVLJAJO: Člani Numizmatičnega društva Slovenije: Janez Andrejc, Urban Mate, Zmago Tančič, Bogdana Herman in antikvar Rok Glavan.

Valentin Vodnik, slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, založnik, učitelj, duhovnik … Ob 200-letnici njegove smrti se ga spominjamo z razstavo spominskih razglednic, kovancev, medalje in knjig. S tem želimo tudi na ta način prikazati, kako pomemben, spoštovan in cenjen je bil Valentin Vodnik v preteklosti in tudi dandanes.

ZVEZDNI KAMNI: METEORITI IN TEKTITI
PRIPRAVLJAJO: Miha Jeršek, Prirodoslovni muzej Slovenije in Onohej Zlatove, Društvo Moldavit

Padci večjih meteoritov, ki imajo izvor večinoma v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom, lahko povzročijo taljenje silikatnih mineralov na površju Zemlje. Zaradi velikih sil talina poleti v ozračje in še višje v vesolje. Ob letenju se vrti, značilno preoblikuje in ohladi. Ob povratku iz vesolja tako nastane meteoritsko steklo, ki pade nazaj na površje Zemlje. Na Zemlji je zgolj 5 večjih območji – polj – z meteoritskim steklom oziroma s tektiti, o njihovem nastanku pa si strokovnjaki še vedno niso povsem enotni. Kljub temu so navdih za strokovnjake, zbiratelje in ljubitelje kamnov, saj v sebi skrivajo marsikaj čarobnega in nenavadnega.

OSEBNE PREDELAVE MINIATUR FIČKO – ZASTAVA 750
Osebna zbirka predelav modelčkov
PRIPRAVLJATA: Tomaž Alauf, Jerneja Kozmi

Na razstavi bodo na ogled Fički v različnih barvah in merilih, s poudarkom na lastnih predelavah (by Tomaž). Zbirka v osnovi zajema avtomobilčke Zastava 750 v merilu 1:43, ki so različno predelani – nenavadnih barv, v obliki cabria, rally vozila, tovornjaka ali limuzine, z različnimi dodatki (prikolico, strešnim prtljažnikom) ali pa s pomočjo lastno izoblikovanih nalepk obudijo spomin na marsikateri dogodek, podjetje, športni klub …).

ALFA ROMEO – STRAST V MERILU 1:43
PRIPRAVLJA: Branko Gabrič

Razstava Alfa Romeo – strast v merilu 1:43 je sestavljena iz modelčkov avtomobilov v merilu 1:43 in je razdeljena v 3 dele : Alfa Romeo – osebna vozila, najpopularnejši modeli nekoč in danes; Alfa Romeo – športno srce in; Alfa Romeo – v službi policije.

ZBIRKA MERCEDES-BENZ MINIATUR, KOVINSKIH (TINPLATE) TER DALJINSKO VODENIH IGRAČ
Bogata zgodovina najstarejše avtomobilske znamke nam vsako leto pričara nove jubilejne modele, tako so na ogled postavljeni zbirateljski modeli znamenitih dirkalnikov, modeli osebnih vozil kot tudi tovornih in potniških v različnih merilih.
PRIPRAVLJA: Rok Britovšek

Posebnost Rokove zbirke so zbirateljski modeli, kovinske (tinplate) ter daljinsko vodene igrače iz vseh koncev sveta. Že zelo zgodaj je primarni fokus usmeril na znamko Mercedes-Benz in tako so se merilu 1:18 postopoma pridružila prav vsa ostala merila, kar jih poznamo danes. Z zbirateljstvom se ukvarja od malih nog, njegova zbirka pa je ena največjih iz svojega področja in obsega preko 5000 Mercedes-Benz miniatur. V zbirki najdemo velikane v merilu 1:5 pa vse do tistih najmanjših v 1:220 ali Z merilu, ki so v velikosti bakrenih kovancev, povezanih z najmanjšo miniaturno železnico.

FLUORESCENTNI MINERALI
PRIPRAVLJAJO: Vojko Pavčič, Društvo prijateljev mineralov in fosilov Slovenije Tržič in Miha Jeršek, Prirodoslovni muzej Slovenije

Barva mineralov je tista lastnost, ki jo najprej in najlažje prepoznamo. Lahko jih občudujemo v odbiti ali presevni svetlobi, pri dnevni ali umetni svetlobi. Nekaj posebnega pa so minerali, ki svetijo določeno valovno dolžino vidne svetlobe, če jih osvetlimo z ultravijolično svetlobo. Pojav se imenuje fluorescenca in je značilna samo za nekatere minerale. Na razstavi bodo, poleg klasičnih fluorescentnih mineralov iz svetovno znanih nahajališč, tokrat posebej predstavljeni fluorescentni minerali iz nahajališč v Sloveniji. To so predvsem kalcit, barit, anglezit, cerusit, fluorit, korund in sfalerit. Posebnost razstave bodo še fluorescentni fosili in jantar iz velenjskega premogovnika.

OD OROŽNIKA DO POLICISTA
PRIPRAVLJATA: Policija in upokojeni policist Štefan Abraham

Oglejte si razvoj policije skozi zgodovinska obdobja, ko so za varnost pri nas skrbeli različni varuhi javnega reda. Na ogled postavljamo uniformo orožnika iz Avstro-ogrske monarhije, uniformo miličnika iz Jugoslavije, delovno uniformo, ki so jo miličniki nosili med osamosvojitveno vojno, in uniformo sodobnega policista. Razstavo bodo popestrile ročno izdelane makete nekdanjih in sodobnih vozil ter plovil slovenske policije, ki kažejo razvoj policijskega voznega parka in flote. Največ zanimanja pa bo med ljubitelji nostalgije poželo vozilo nekdanje milice, Golf II.

SPOMINSKI KOZARCI ROGAŠKE SLATINE OD 1840 DO DANAŠNJIH DNI
Spominski kozarci Rogaške Slatine
PRIPRAVLJATA: Nani Poljanec; Muzej Anin dvor / DZ LMRS

Spominski kozarci Rogaške Slatine so zelo pomemben del Domoznanske zbirke Ljudskega muzeja Rogaška Slatina v Muzeju Anin dvor, ker so dvojno vezani na Rogško Slatino. Najprej zaradi pitja naravnih mineralnih vod in od leta 1927 naprej ko je začela s proizvodnjo Steklarna Rogaška s proizvodnjo le teh. Najlepši in najredkejši so vsekakor kozarci iz prve polovice 19. stoletja, ki so mojstrsko gravirani ali poslikani v največ primerih na kozarcih rdeče barve (iberfank – osnova je prozorno steklo z nanosom rdečega rubina), najde se tudi modra barva, kakor tudi prozorni kozarci s pozlato. Sledile so ročne poslikave, nalepke in sitotiski s termiično obdelavo. Zbirka kozarcev je za zgodovino Rogaške Slatine zelo pomembna in tako je nekaj izbranik primerkov razstavljenih razstavljenih tudi na letošnji priložnostni razstavi 13. Mednarodnega sejma zbirateljstva Collecta 2019.

NIKOLA TESLA, PISMO KONZULU JANKOVIĆU, 28. 10. 1934, MODRO ČRNILO, 27,3 X 17,3 CM
Nikola Tesla – pismo, kuverta in dva bančna čeka.
PRIPRAVLJATA: Nani Poljanec; Muzej Anin dvor in Ljudski muzej Rogaška Slatina

Nikola Tesla, pismo konzulu Jankoviću, poslano 28. 10. 1934, modro črnilo (dimenzija: 27,3 x 17,3 cm). KO: … pisano na dopisnem listu z monogramom N. T. iz Hotela New Yorker, 28. 10. 1934, je neke vrste zahvala, ker je izbran med častne osebnosti na komemoraciji po atentatu na Kralja Aleksandra. Komemoracijo organizira Konzulat Kraljevine Jugoslavije v New Yorku. Celoten prevod pisma, ki je napisano v pisani latinici v srbsko/hrvaškem jeziku: »Dragi gospod Jankovič – Zahvaljujem se vam za Vaše prijazno pismo, ki sem ga prejel 22. – tega meseca. Gospod Jevtić je izreden človek, ker se je v takšnih težkih in osebnih okoliščinah spomnil name. Naprošam Vas, da mu izrečete moj iskrene pozdrave »Živela Jugoslavija«. Cerkveni obred me je ganil vse do kostnega mozga. Še zdaj mi odmeva v glavi čudovit glas episkopa Fedchankova, tako globok in svečan, da se mi je zazdelo, kot bi neki blagi duh govoril iz Aleksandrovega groba. Z veseljem bi stisnil roko tistemu našemu Hrvatu, ki je spesnil tako krasno himno (opp. velika redkost, čeprav le retorična, kajti Tesla se ni maral z nikomer rokovati razen v rokavicah.) Bil sem tako ganjen, da sem si jo prepeval drveč po ulicah, kot Merkur lahen na nogah. Ko sem analiziral svoje občutke sem se začuden ustavil, saj je bila v globini moje duše želja, da grem v boj! Verjemite, zaman delamo, da bi ustvarili svetovni mir: dokler bo človeštvo bodo tudi vojne! – Znova Vam ostajam zahvaljujoč, Vam oddani Nikola Tesla – Gosp. Radoje Janković – Generalni Konzul – 1819 Broadway – New York. Pismo je pisano na treh straneh. Na 4. strani je osebna korespondenca Jankovića kjer piše v pisani cirilici: Pismo g. Nikole Tesle iz Nju Jorka g. Radoju Jankoviću gen.konuz. Ob tragični smrti Nj.V. Kralja Aleksandra I. In podpis: R. Janković Nikola Tesla (*10. 7. 1856-Smiljan + 7. 1. 1943-New York) Srbsko-Ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, kemik in matematik. Rodi se v vasi Smiljan pri Gospiću na Hrvaškem. Dve leti študira na Tehniški visoki šoli v Gradcu, nato v Pragi. Nekaj let dela v Budimpešti in Parizu pri družbi Continental Edison. 1884 se odseli v ZDA, 1891 dobi ameriško državljanstvo. 1885 proda svoj prvi večji patent generatorjev, motorjev in transformatorjev za izmenični tok. 1887 odpre svoj laboratorij in se posveti raziskavi elektromagnetike. Odkrije vrtilno magnetno polje, izboljša konstrukcijo indukcijskega motorja in razvije več fazni prenos električnega toka. 1896 po njegovih načrtih zgradijo elektrarno pri Niagarskih slapovih. Izdela Teslin transformator za pridobivanje visokofrekvenčnih izmeničnih tokov. V Coloradu zgradi radijsko postajo moči 200 kW. Preučuje možnosti za brezžično vodenje. Prijavi in registrira 700 svojih patentov. Ukvarja se z vizionarskimi idejami komunikacije z drugimi planeti. Od 1956 se po njem imenuje merska enota magnetne indukcije (T). Tesla je poleg Newtona, Leonarda da Vincija in Einsteina proglašen za največjega znanstvenika v zgodovini. Umre v 87. letu v New Yorku. Njegova zadnja želja je, da mu na pogrebu na violini odigrajo pesem »Tamo daleko«.

KONEC VELIKE VOJNE, KI TO NI BIL ( 1918/1920 )
Zbirka predstavlja čas, ko so se končale vojaške akcije ( oktobra 1918 ). Začelo pa se je težko življenje Slovencev po razpadu Avstro-Ogrske monarhije.
PRIPRAVLJATA: dr. Janez Cerkvenik, Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka

Zbirka prikazuje stanje na Kranjskem od spomladi leta 1918, ko so nastali narodni sveti na Kranjskem, v Ljubljani avgusta 1918. Že oktobra, po končanih vojaških akcijah na frontah, je bila na zborovanju v Ljubljani, 29. oktobra 1918 razglašena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Dva dni kasneje je bila ustanovljena prva slovenska vlada. Novembra 1918 je bilo ustanovljeno Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani. Prva njegova naloga je bila izdaja slovenskih znamk. Po razsulu Avstro-Ogrske monarhije je bila največja težava ta, da nova Država SHS ni imela določenih meja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, zato se je 1. 12. 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Začeli so se boji za severno mejo, kjer je oblast prevzel general Rudolf Maister s svojimi borci. Po idejni zasnovi slikarja Ivana Vavpotiča so leta 1919 izšle prve slovenske znamke (verigarji). Istega leta je bila ustanovljena prva slovenska univerza v Ljubljani. Leta 1920 je bil na Koroškem izveden plebiscit s katerim smo Slovenci izgubili Koroško do Celovca. Rapalski sporazum pa nam je pobral Primorsko. Problem pa so predstavljali še vojni invalidi ( 11500 ), ki so šele leta 1920 dobili dokumente o stopnji invalidnosti.

RAZSTAVA RUSKEGA CENTRA ZNANOSTI IN KULTURE
PRIPRAVLJA: Ruski center znanosti in kulture

ZBIRKA TRADICIONALNE FILATELIJE
Zlata jajca ali Beltinška banda
PRIPRAVLJA: Bojan Kranjc, član FD Ljubljana

V razstavni zbirki je kritično prikazan pretisk madžarskih znamk v Beltincih poleti 1919

DR. FRANCE PREŠEREN
Zbirka, ki slovenskih kulturnikov ne zanima
PRIPRAVLJA: Zmago Jelinčič Plemeniti

Tri originalna Prešernova pisma; Illirisches Blatt – 1833 – vezani izvodi s kompletno črkarsko pravdo; Posebna priloga z dne 27. julija 1833 s prvim natisom Sonetnega venca (posvetilo Prešerna desno spodaj); Dve bibliofilski izdaji; Poezije iz leta 1896 s portretom pesnika narejenim po dagerotipiji; Redka izdaja poezij iz leta 1921 – nič od tega slovenske kulturne srenje ne zanima.

OLIMPIJSKE IGRE 1936
Del obširnejše športne zbirke
PRIPRAVLJA: Zmago Jelinčič Plemeniti

Oba dela knjige Olympia 1936 z objavo Leona Štuklja, ki je kot tekmovalec Jugoslavije na krogih dobil srebrno medaljo. Album s sličicami Die XI. Olympiade Berlin 1936 s prikazom discipline »krogi«. Kovinska štafetna palica za prenos olimpijskega ognja, ki ga je čez Jugoslavijo nesel Radovanovič Novak in njegova diploma. Originalna neizkoriščena vstopnica za olimpijske igre ter fotokopija zadnje strani. Reklamna razglednica s traso poti olimpijskega ognja, ki so ga nosili prvikrat v zgodovini. Pisemski odrezek z reklamnim žigom za olimpijske igre.

VOJAŠKE PIPE
Zbirka naših starih staršev
PRIPRAVLJA: Zmago Jelinčič Plemeniti

Ko se je končalo služenje vojnega roka v avstrijski vojski, ki je trajalo 10 ali več let, so si ob odhodu vojaki dali izdelati porcelansko pipo, na kateri je bila poleg imena zapisana tudi enota, pa še kakšna misel. Npr. Infanterie Regimant 97 Ottavinik Donato (obalno – kranjski regiment, štab Trst, naborni okraj Trst), Festung Artilerie Regiment No 4, Štefan Bock (štajersko – kranjski regiment, štab Pulj, naborni okraj Gradec (3. korpus), in tako dalje. Telo pipe spodaj je sestavljeno iz dveh porcelanskih delov, kurišča in veznega dela. Oba sta poslikana. Na vezni del gre leskova izdolbena palica, na koncu nje pa je roževinast ustnik. Dostikrat je pipa okrašena še s raznobarvnimi cofi.

EKSLIBRISI SLIKARJA IN GRAFIKA SAŠE ŠANTLA (1883–1945)
Osebna zbirka zbiratelja
PRIPRAVLJA: Igor Longyka, raziskovalec zapuščine umetniške družine Šantel

Saša Šantel je bil rojen v Gorici 1883. leta v znameniti umetniški družini. Po študiju slikarstva na Dunaju v letih 1901–1906 je učil na Dunaju, v Kopru, Pazinu in na Sušaku, od leta 1920 do smrti leta 1945 pa na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. V zgodovino se je najbolj zapisal kot pionir slovenske moderne grafike. V to vejo likovne umetnosti sodijo tudi njegovi ekslibrisi. Izraz »ekslibris« izvira iz latinskih besed „ex libris“, kar dobesedno pomeni „iz knjig“, uporablja pa se za listek, ki vložen v knjigo označuje njenega lastnika. Pred stoletji je tak listek sprva vseboval le obe besedici in ime lastnika, sčasoma pa so napisu dodajali likovno okrasje in znake, ki so na poseben način označevali lastnikov poklic, zaposlitev, značaj, konjiček ipd. Ker so lastniki običajno imeli večje število knjig, so dali izdelati tudi več ekslibrisov, najcenejše razmnoževanje pa je omogočala grafika. Izdelovanje ekslibrisov kot drobnih umetnin se je zlasti razmahnilo konec 19. in v začetku 20. stoletja, ko so se razvijale različne grafične tehnike. Med Slovenci je Šantel v letih 1902 in 1903 izdelal med drugim prve barvne lesoreze, ki so bili motivno ravno ekslibrisi. Tako je danes Šantel kot pionir naše moderne grafike hkrati pionir sodobnega slovenskega ekslibrisa. Evidentiranih je 36 njegovih ekslibrisov, v okviru razstave na Collecti pa so razstavljeni najbolj zanimivi z razlago njihovih motivov.

2 EURA V MOJEM ŽEPU
2 eura v mojem žepu
PRIPRAVLJA: Gorazd Budal

2 evra v numizmatičnih kuvertah Slovenije (celotna zbirka) in po ena numizmatična ovojnica ostalih držav monetarne unije – skupaj 32 razstavnih listov.

BANKOVEC JURIJA VEGE – OD NASTANKA DO DANES
PRIPRAVLJATA: Andrej Šemrov, Numizmatični kabinet Narodnega muzeja Slovenije

Jurij Vega [Veha] (1754–1802), matematik, fizik in vojak, se je rodil v Zagorici pri Dolskem. Po šolanju v domačem kraju in Ljubljani se je 1775 zaposlil kot inženir za rečno plovbo. 1780 je stopil v vojaški stan in se preselil na Dunaj. V času svoje vojaške kariere je bil profesor, pisec in aktivni udeleženec na bojiščih. Umrl je v nepojasnjenih okoliščinah v Nussdorfu pri Dunaju.

Kot pomembna slovenska osebnost si je Vega prislužil, da je postal ena od podob, ki so krasili slovenske bankovce od 1991 do 2007. Takrat je prišel v stik ne samo z matematiki, fiziki in uporabniki logaritemskih tablic, ampak je prišel v posest in zavest vsakega Slovenca. Domoval je na bankovcu za 50 slovenskih tolarjev, kjer je bil izvrstno predstavljen izpod svinčnika akademskega slikarja Rudolfa Španzla. Ob 250-letnici rojstva pa smo se mu ponovno poklonili z izdajo spominskih in zbirateljskih kovancev v vrednosti 500, 5000 in 25.000 slovenskih tolarjev, ki sta jih oblikovala Miljenko in Maja Licul.

UMETNOST V SLOVENIJI
PRIPRAVLJAJO: Tone Simončič, FZS, Filatelistično društvo Ljubljana

Filatelisti letos praznujejo 100-letnico prvih slovenskih znamk – verigarjev. Avtor celotne serije je akademski slikar prof. Ivan Vavpotič (Kamnik, 21.2.1877 – 11.1.1943, Ljubljana). Za osnovni motiv znamke je uporabil sužnja, za katerega mu je menda poziral slovenski telovadec Stane Derganc. V času izhajanja, po prvi svetovni vojni, je bilo težko dobiti ustrezne materiale. Zato ni čudno, da trdijo poznavalci, da so bile znamke natisnjene na več kot petdeset vrstah papirja, tiskali so jih v Ljubljani in na Dunaju, v knjigotisku in kamnotisku … Zaradi nenormalnih pogojev nastajanja so verigarji še vedno predmet proučevanja (pestrost barv, papirji, zobčanje, tiskarske tehnike …). Do tedaj stara Avstrija ali kasnejša Avstro-ogrska monarhija nista niti z enim primerom v filateliji omenili Slovenijo. Tako imamo Slovenci po tej strani bogato tradicijo. Po letu 1991, ko dobimo prvo samo slovensko znamko, se tudi na področju filatelije prek sto oblikovalcev spoprime z različnimi motivi na znamkah. Izšli so številni izdelki slovenskih umetnikov, posvečeni umetnosti. Beležimo praktično vse oblike filatelističnih izdelkov od običajnih znamk, preko blokov, dotiskanih ali razgledničnih dopisnic do pisem in priložnostnih poštnih žigov. Tudi veliko osebnih znamk je zapolnilo praznino na področju umetnosti. Slovenske znamke pa še vedno tiskajo v različnih tiskarnah. Zato tudi kvaliteta niha.

UMETNOST V JUGOSLAVIJI
PRIPRAVLJAJO: Tone Simončič, FZS, Filatelistično društvo Ljubljana

V nekdanji Jugoslaviji so umetnosti posvečali kar zanimivo pozornost. Že leta 1943 je jugoslovanska begunska vlada v Londonu izdala serijo šestih znamk s portreti znanih oseb iz Jugoslavije. Slovence je zastopal Valentin Vodnik. Ta izdaja znamk se uvršča med privatne izdaje, saj znamke niso bile v splošnem poštnem prometu, uporabljali so jih le za ladijski prevoz. Poznamo tudi poskusne odtise Katoliške tiskarne v Ljubljani. Že leta 1948 izide blok in znamke z motivom očeta poštne znamke Slovenca Lovrenca Koširja. Že naslednje leto pa dobimo tri znamke z motivom dr. Franceta Prešerna. Kasneje je izhajalo vedno po šest znamk, ena izmed njih je posvečena Sloveniji. V zbirko Jugoslavije štejemo Slovenci le filatelistične izdelke v obdobju, ko smo bili še člani te skupne države, torej do leta 1991. Za jugoslovanske znamke še vedno velja, da so bili lepi oblikovalski in grafični izdelki, tiskani v znani švicarski tiskarni.